Omemba: Jera Ivanc

»Na vrhu spopad, smrt, gorje.«

»Kje je Lucija?«

»Besedilo, ki je nastalo, je nekaj popolnoma drugega. Označila ga je kot 'provokativno, zahtevno in inovativno'.«

»#punceinpolpunce so 'poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču'.«

»Zdelo se mi je, da živimo v času, v katerem vsi govorijo naenkrat. In vsi imajo prav. To je kakofonija, v kateri nihče več ne sliši drugega.«

»Zanimivo je, da smo vse čutile potrebo po humorju. Da smo se nenehno spogledovale z absurdom.«

»Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobro svojih otrok.«

»Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni.«

»Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe.«

»V nekaterih gledališčih nimajo zaposlenih lektorjev, pa tudi sicer se lektorjem pri nastajanju predstave odmeri zelo malo časa.«

»Honorarji so po njegovih besedah že desetletje enaki, tehnika v gledališčih pa zastarela in 'ne sledi trendom, saj trendi stanejo'.«

»Glasba lahko pomirja ali žene v beg, vrača vero v življenje ali jo jemlje, je kakofonično prekletstvo ali harmonični blagoslov, posledica ali vzrok, simptom ali zdravilo.«

»Pravzaprav je to predstava za dve vlogi in klavir oziroma za dve vlogi in glasbo. Opisali bi jo lahko tudi kot besedni koncert za dva igralca in glasbo.«

»Ali pa ga, človeka, ne bo.«